22. Januar, 2019 14:11

Zimska depresija

Različna razpoloženja so del nas, čez celotno leto in jim pravimo sezonska razpoloženja. In ravno ta se pojavijo ob približno enakem času. Z njo se srečuje dobrih 5% populacije in je pogosta pri mlajših ženskah.
 

Zimska depresija

Zimska oz. sezonska depresija je motnja razpoloženja, ki pride v ospredje v zimskih mesecih, kadar imamo manj naravne svetlobe. V veliki večini ljudem, ki so deležni, izzveni pozno spomladi ali šele poleti.
 

Kako jo doživljamo?

Poleg že znanih simptomov »klasične« depresije (nemoč, brezup, neodločnost, samomorilske misli, občutki krivde, izguba energije), je za zimsko depresijo značilna večja potreba po spanju, katerega pa spremljajo težave jutranjega vstajanja in ohranjanje budnosti. Poveča se tek in po večini želja po sladkih stvareh. Gre za nemirne in impulzivne osebe, ki so močno nagnjene k samopoškodovanju.
 

Tveganja

Študije kažejo, da je zimska depresija pogostejša pri ženskah, kot pri moških, s tem, da v kolikor depresija prizadene moškega, so simptomi izrazitejši. Prav tako je večje tveganje da oseba pade v depresijo, v kolikor ima v družini sorodnika, ki je za tovrstno motnjo obolel oz. se z njo srečuje.
 

Kako si pomagati? 

Zimska depresija ni nastala iz danes na jutri, saj so jo poznali in se z njo srečevali že stari Grki. Danes se pojavlja pri desetini ljudi, po večini, kot že prej omenjeno ravno pri ženskah, ki spadajo v skupino med 30 in 40 let starosti. Kar lahko naredimo sami v začetni fazi je sprememba prehrane in povečana telesna aktivnost. Priporočajo se ogljikovi hidrati, saj naj bi le ti nadomeščali pomanjkanje serotonina, naj bi pa se prav tako uživala zmerna količina beljakovin in več sadja ter zelenjave. K dvigu serotonina pa močno prispeva še rekreacija na prostem.
 
 
Drži pa dejstvo, da smo popolnoma vsi kdaj slabše razpoloženi, vendar nam takrat že manjša sprememba lahko doprinese veliko. Enim je mnogo lažje »spraviti življenje v red« kot drugim, zato se poslužujemo različnih smernic, ki nam olajšajo življenje.

 

Je krivec res januar?

Pravijo, da bi naj bil 21.1. najbolj depresiven dan v letu. Krivec je torej v vsakem januarju, tretji ponedeljek, ki so ga poimenovali »modri ponedeljek«. Gre pa za teorijo psihologa Cliffa Arnalla, ki je v svoj izračun zajel različne faktorje (vremenske razmere, dolgove, finance nasploh, pomanjkanje motivacije, konec praznikov, dolga pot do poletja, …) ter na podlagi enačbe določil najbolj depresiven dan v letu.
Koliko ta izračun sam po sebi drži, ni znano, je pa res, da se januarja po prazničnem decembru postavi življenje spet na ustaljene tirnice in gremo nazaj v ustaljeno rutino. Drži tudi dejstvo, za kar ne potrebujemo biti nekakšni matematiki, da kljub temu, da so dnevi postopoma daljši, še vseeno ostajajo hladnejši, megleni in ravno zaradi tega toliko bolj depresivni.
Vendar ne smemo pozabiti na najbolj ključno pri depresiji. Zmeraj spimo tako, kot si posteljemo, zato niti dnevi, niti meseci, ne bi smeli igrati prav nobene vloge pri našem počutju ali tako imenovani depresiji. Zmeraj imamo možnost narediti spremembe na bolje in zakorakati v nov dan z nasmehom na obrazu. Če pa vključite še primerno prehrano, dovolj zaužite tekočine, dovolj spanca, povečate telesno aktivnost, izključite alkohol, se več smejite in s tem sprostite, verjemite, da bodo tudi učinki depresije na vas vplivali v manjšem obsegu.
 
 
»Znanstvene raziskave so pokazale, da vljudnost spremeni možgane, vpliva na srce in imunski sistem, ter je lahko celo protistrup k depresiji.«
 

 

Mojca Peček Graj – wellness studio Zarja

Dipl.org.tur, org.veln.stor., licencirana prehranska svetovalka, maserka in MISP inštruktorica in Access Bars praktik

Deli:

Družbena omrežja