Že 30 minut je dovolj, da nekomu s svojim kajenjem za vedno spremenimo življenje

Že 30 minut je dovolj, da nekomu s svojim kajenjem za vedno spremenimo življenje

Priložnost in spodbuda za »streznitev« in opustitev!

31. januarja obeležujemo Svetovni dan boja proti kajenju, ki vsem kadilcem pomeni priložnost in obenem spodbudo za opustitev kajenja. Naj bo to dan, ko si ljudje zamislimo nad nevarnim početjem, za lastno življenje kot tudi za življenje drugih, ki so posredno ali neposredno vpeti v našo sredo in lahko občutijo posledice kajenja.  

Kajenje ubija, počasi a zanesljivo

Tobak in tobačni dim vsebujeta več kot 250 kemikalij, od katerih nekatere povzročajo samo draženje, medtem ko, za 60% kemikalij obstaja utemeljen sum ali so že dokazano rakotvorne. Predstavljajte si, da vsakodnevno, in to večkrat dnevno v telo vdihujete zgoraj omenjeno število kemikalij. Sedaj pomnožite število vsebnosti kemikalij s številom pokajenih cigaret na letni ravni ... Nepredstavljivo!

Z vami kadijo tudi drugi, se tega zavedate?

Kadilci ne škodujejo samo sebi, ampak tudi ljudem okrog njih. Da kajenje škoduje tudi tako imenovanim pasivnim kadilcem, torej ljudem, ki ne kadijo, vdihavajo pa dim kadilcev je znano že zelo dolgo. Dandanes obstajajo že trdni dokazi o negativnih učinkih pasivnega kajenja, ki se bistveno ne razlikuje od neposrednemu učinku kajenja pri posamezniku. Poenostavljeno povedano, medtem ko mi prostovoljno kadimo in škodujemo sebi, v (skoraj) enaki meri škodujemo tudi drugim. Pa je to upravičeno?

Pravica je živeti s polnimi pljuči!

Ljudje se včasih ne zavedajo teže svojih dejanj. Zdravje je človeška dobrina in navsezadnje javna dobrina, ki je nedvomno zavarovana. Zavarovana je s pravicami, obenem pa so ji naložene tudi dolžnosti. Vsak človek ima pravico do življenja v čistem okolju – dihati čisti zrak, do zdravja in zdravstvene oskrbe in še bi lahko naštevali. Prav tako mu je pa naložena dolžnost, da vse te pogoje hkrati sam izpolnjuje in jih upošteva tudi pri drugih. Nobeden izmed nas ne bi smel jemati v roke življenja tretjih oseb in jim »zavestno« škodovati in v primeru kajenja, ravno to izzove marsikatero vprašanje o dopustnosti in krivdnosti – sploh, ko pride do posledic kajenja, ki se kažejo v obliki bolezni.  

S kajenjem iz zavestne malomarnosti škodujemo in ubijamo sebe in druge!

Kadilska omama neredko privede do stanja, ko iz zavestne malomarnosti škodujemo svojim bližnjim. Kako že? Verjetno bi se ali se bo nekdo obregnil nad besedno zvezo zavestna malomarnost, ki pa ni nič drugega kot dejstvo, da v resnici vemo, kako škodljivo je kajenje za nas in osebe, ki so v neposredni bližini, pa se kljub vsemu »odločimo« škodovati, v upanju, da našega početja niso ali ne bodo deležni v polni meri, ali le-to ne bo prineslo negativnih posledic, brezbrižnost kajne?

Zakaj je tako, je težko razložiti, predvidevamo pa, da zaradi svoje odvisnosti, ki pretehta težo svojih dejanj, kot tudi težko merljivih neposrednih učinkih, še težje dolgoročnih, saj z neko gotovostjo ni mogoče dokazati, da je bolezensko diagnozo povzročil ravno »tisti« cigaret.

Že 30 minut je dovolj, da nekomu za vedno spremenimo življenje

Vsaka izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja oziroma pasivno kajenje je zdravju škodljivo, pa naj je izpostavljenost občasna, kratkotrajna ali stalna.

Kratkotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu ima tudi merljiv učinek na srce pri nekadilcih. Samo 30 minut izpostavljenosti je dovolj za zmanjšanje krvnega pretoka skozi koronarne arterije.

Takojšnji škodni učinki pasivnega kajenja pa zajemajo tudi glavobol, draženje oči, bolečine v grlu, omotico in slabost. V tem primeru naše zdravje ni smrtno ogroženo, lahko pa vpliva na storilnost in učinkovitost.

Na daljši rok se pri pasivnih kadilcih poveča tveganje za številne bolezni, ki jih povzroča kajenje. Pri nekadilcih, izpostavljenih pasivnemu kajenju doma, je približno za 25 odstotkov povečano tveganje za srčno bolezen in pljučnega raka.

Pasivno kajenje je vzrok za vrsto bolezni, med drugim bolezni dihal, kardiovaskularne bolezni, možgansko kap, astmatične napade, bolezni srednjega ušesa pri otrocih in sindroma nenadne smrti novorojenčka. Študija je ugotovila tudi povezavo med pasivnim kajenjem in spontanim splavom, neugodnim učinkom na intelektualni, vedenjski in telesni razvoj pri otrocih, meningokoknimi infekcijami pri otrocih, karcinomi in levkemijo pri otrocih, poslabšanjem astme in cistične fibroze, ter zmanjšano pljučno funkcijo. Kajenje staršev v neposredni bližini otrok povečuje tveganje za nastanek raka pri otrocih.

Kadilci so dovzetni za zgoraj omenjene dejavnike, tveganja in bolezni, k temu pa lahko prištejemo še vrsto drugih: rane na želodcu in druge težave s prebavili, bolezni ščitnice, prezgodnji nastanek sive mrene, zmanjšanje kostne gostote in še bi lahko naštevali.


Kajenje vzame življenje tudi v sekundi!

Včasih kajenje vzame nedolžno življenje v desetinski sekunde. Kajenje med vožnjo ogroža prometno varnost in to iz več vidikov – vidika morebitne nepazljivosti oziroma odvračanja pozornosti kot tudi zmanjšanja reakcijskega časa, ki vodita v isto posledico. Tleča cigareta, ki kadilcem pade na tla, sekunda nepazljivosti in že lahko povzročimo prometno nezgodo. Strokovnjaki pa so tudi prepričani, da kajenje pri voznikih, zaradi ogljikovega monoksida zmanjša tudi odzivnost, kar se lahko hitro konča z nesrečo.

V Sloveniji niso zadimljene številke, taka je resničnost!

V Sloveniji kadi skoraj vsaki četrti odrasli prebivalec. Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ, 2020) je večina teh oseb prvič kadila pred polnoletnostjo, zato lahko smatramo, da gre za takorekoč bolezen zasvojenosti z nikotinom. Vsako leto zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem umre 3.000 prebivalcev Slovenije. To je 3.000 prezgodaj umrlih prebivalcev, saj jih večina umre pred dopolnjenim 60. letom starosti.

Od leta 1997 je prepovedano kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih, še vedno pa je bilo po podatkih NIJZ iz leta 2016 pasivnemu kajenju izpostavljenih skoraj 304.000 prebivalcev – nedolžnih posameznikov.

Bolezni zaradi tobaka so najlažje prepričljiv vzrok smrti – zato ukrepajte pravočasno!

Že dolgo je znano, da je kajenje tobaka na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti. Zavedati se je treba, da tovrstno početje ima za posledico zdravstveno težavo in pred tem si ne moremo zatisniti oči. Ne le za vas, temveč tudi za druge, ki so v vaši bližini in nič kaj krivi. Nedolžni zaradi vašega nespametnega početja ne bi smeli trpeti. Ne bodite egoistični. Prizanesite sebi in svojim najbližjim. Skrbite in varujte svoje zdravje, oklepajte se ga kot steber, saj to tudi na neki način je: vir družbene in gospodarske stabilnosti. Saj veste, kot pravijo, zvoniti po toči je prepozno – še posebej po taki, ko veš, da si se ji imel možnost pravočasno izogniti.

Recite cigareti STOP.