Svetovni dan hrane

Svetovni dan hrane

Danes vsi ljudje po svetu obeležujejo Svetovni dan hrane. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO – The Food and Agriculture Organization). Ravno na današnji dan, leta 1945 je bila organizacija ustanovljena.

Glavni namen tega dne je opozarjanje, da na svetu živi veliko ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane. Geslo letošnjega Svetovnega dne hrane se glasi 

»Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote«.

Z njimi opozarjajo na dve ključni težavi na prehranskem področju, na eni strani je debelost, na drugi pa naraščajoča lakota v svetu. V Sloveniji je debelost že nekaj časa obravnavana, kot nacionalni zdravstveni problem, manj pa se zavedamo možnosti, da bi tudi prebivalci naše dežele nekega dne lahko trpeli za lakoto. 

Ni dvoma, da hrana zadovoljuje osnovne človeške potrebe in omogoča zdravo, kakovostno in srečno življenje. S splošnim razvojem, z globalizacijo in razvojem tehnologije postavljata pridelava in predelava hrane nove izzive, ki jih v preteklosti nismo poznali. 

Dejstvo je, da se uvoz hrane v Slovenijo od leta 2010 vztrajno povečuje. Lani smo npr. uvozili okrog 27 milijard evrov živil, pijače in živih živali, od tega največ sadja in zelenjave, čeprav je bila lanska domača letina zelo obilna, uvozili pa smo za 446 milijonov evrov mesa in mesnih izdelkov.

Je hrana, ki jo jemo varna in kakovostna?

»Hrana mora biti varna. Tudi proizvodnja mora biti organizirana tako, da varno hrano omogoča. Zagotovo je uporaba določenih FFS za to potrebna in nujna. Iz bolnih rastlin in živali zdrave hrane ne moremo dobiti. Sicer obstajajo alternativni načini, a se ob njih pojavlja vprašanje, kako je v teh primerih s količinami pridelane hrane. Prehranska varnost v prvi vrsti pomeni, da moramo imeti kaj jesti, to je strateško in ključno merilo. Vsaka država mora stremeti k temu, da bo prehransko varna, da bo hrane dovolj,« meni dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Slovenci pridelujemo in jemo varno in zdravo hrano, a je naši pridelovalci, žal, pridelajo odločno premalo, da bi bila naša država na tem področju lahko samooskrbna. Zelo smo odvisni od globalnega trga. 

V naših mislih se poraja vprašanje, kaj se bo zgodilo z nami, če se globalni trg naenkrat zapre? Kako bodo neugodne podnebne spremembe vplivale na kmetijsko proizvodnjo?  Se bomo tudi mi znašli na seznamu narodov, ki trpijo za lakoto? 

S pametno kmetijsko politiko, ki bo upoštevala tudi nujne trende pri zagotavljanju zadostnih količin varne hrane, upamo, da se bomo takšnemu scenariju izognili.