02. September, 2019 14:10

Pričetek novega šolskega leta je za otroka lahko stresno

Naši otroci zopet prestopajo šolski prag. V večini primerov je vrnitev v šolske klopi povezana s pozitivnimi pričakovanji, ustaljeno rutino, ponovnimi srečanji s prijatelji in sošolci, včasih pa tudi s prekomernim stresom, strahom ali celo tesnobo. Pri tem pomembnem prehodu v jesen ne smemo pozabiti na tiste otroke, ki se začetka šolskega leta prav nič ne veselijo, pa ne zaradi ponovnih obveznosti, temveč odpora, ki se kaže skozi psihofizično stanje otroka.

V nadaljevanju bomo poskušali razvozlati odpor do šolskih klopi. 

Socialni vzroki tesnobe ob vrnitvi v šolo so različni

Nekateri otroci doživljajo določeno stopnjo stresa ali tesnobe v socialnih situacijah, s katerimi se srečujejo v šoli. Kot starši moramo otroka pozorno poslušati, kaj nam pripovedujejo in opazovati njegove kretnje. Otrok svojih občutkov ne more skriti. Iz njegove telesne govorice in vedenje lahko izvemo marsikaj.

 

Pretirana razdražljivost, izbruhi jeze in joka so alarmantni znaki. Nikakor pa ne smemo zanemariti niti tišine, ki je ravno tako eden izmed znakov, da se v otroku procesirajo in premlevajo čustva, ki ne najdejo izhoda.

 

Ko učitelji pustijo svojo sled

Pozitivna izkušnja pusti trajen spomin v življenju otroka, prav tako tudi slaba. Večina učiteljev si prizadeva zagotoviti dobro izkušnjo v procesu izobraževanja, a so tudi takšni, ki imajo morda drugačne pristope, ki pa niso vsem otrokom blizu in znajo povzročiti negativne občutke. Takšen otrok se lahko počuti nerazumljen, nespoštovan, nesprejet ali celo zavrnjen. To pa lahko vodi v trajne negativne izkušnje in s tem povezane težave s šolo

Sošolci in vrstniki pomembni sopotniki izobraževalne poti

Mnogi otroci bi rekli, da je druženje s sošolci in vrstniki najbolj zabaven del šole – a ne vsi. Nekateri so že po značaju bolj sramežljivi in zadržani, introventirani, kar ni nič narobe. A ker taki velikokrat ne najdejo svojega »prostora« v družbi, ostanejo s strani ostalih izobčeni. Nekateri otroci imajo malo ali nič prijateljev, kar dodatno sproža dvome o sebi. Velika problematika so tudi medosebni konflikti, ki so v tem obdobju zelo pogosti, pa še različni psihični pritiski, ki jih doživlja otrok. Pritiske največkrat izvajajo nasilni sovrstniki, ki vršijo različne oblike ustrahovanja in posmehovanja. Takšen otrok se lahko močno izogiba šoli, trpi za psihosomatskimi težavami, je jokav in razdražljiv, učni uspeh lahko pade.

 

Treba pa je poudariti, da se ustrahovanje ne dogaja le na fizični ravni z nagajanjem, pretepi, izživljanjem, pač pa se je v današnjem času ustrahovanje preselilo tudi na internet, kar predstavlja veliko večji problem kot sicer. 

 

Skozi pogovor do rešitev

Eden najboljših načinov za razbremenitev tesnobe in drugih neprijetnih občutkov, ki lahko spremljajo to obdobje, je pogovor. Komunicirajte z otrokom o njegovih občutkih, naj vam pripoveduje, kaj pričakuje od novega šolskega leta, česa se veseli, mu je ob čem nelagodno ali ga kaj vznemirja.

Če otrok izrazi pomisleke glede česa, ga poslušajte in naslovite to, kar pripoveduje. V vsakem primeru je potrebna pozornost, zlasti takrat, ko med šolskim letom opazimo nenadno spremembo v otrokovem vedenju, čustvovanju ali padcu učnega uspeha. Bodimo z otrokom v stiku, pogovarjajmo se. Napeljujte ga k temu, da vam pripoveduje o dogodkih iz šole. Samo na ta način lahko razvijamo medsebojno zaupanje in razumevanje in tudi hitreje odpravljamo morebitne težave, če do njih pride.

 

 Ob večjih in dolgotrajnejših spremembah je potrebno vključiti tudi učitelja.

 

Šola ni najbolj pomembna stvar

Je pa še kako pomembno, da se otrok ob stresni šoli in preostalih krožkih in dejavnostih spočije. Da se igra, nori, veseli, skače, vriska. Da vzpostavi več pristnih socialnih stikov zunaj virtualne resničnosti in pomembneje, medgeneracijsko. 

 

Naj bo uspešno in čim manj problematično to novo šolsko leto!

Deli:

Družbena omrežja