Ne spreglejte mladih kopriv!

Zgodnja pomlad je pravi čas za nabiranje mladih kopriv, ki jih najdemo na obronkih gozda, ob reki, na njivah in tudi doma za hišo. Dobro je vedeti, da so enako dobre in ravno tako mlade koprive tudi jeseni, po dežju, povsem drugačne najdemo poleti, ko so bolj trde in cvetoče. Sodobna literatura uči, da koprive odvajajo vodo in čistilno učinkujejo na sečne poti. Poleg tega pa je tukaj še cela vrsta dobrodejnih učinkov: odpravljajo pesek, znižujejo krvni sladkor, lajšajo revmatične in sorodne težave s sklepi in zmanjšujejo vnetna stanja v telesu. Koprive so tudi zelo koristne za pomoč pri težavah s povečano prostato. V sezoni rasti, vam svetujemo, da nabirate poganjke in jih uporabite sveže ali pa jih posušite in jih shranite za čez leto. 

NABIRANJE KOPRIV

Poiščite veliko koprivo, ki ima štirioglato steblo, na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike pa se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv. Naberite jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojeste na sprehodu v gozdu. Najbolj se obnese tehnika, ki jo na svojih delavnicah uči Dario Cortese: vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgate in liste pogladite na spodnji strani v smeri vrha. To naredite nekajkrat in nato koprivo povaljajte med dlanema. Tako je kopriva pripravljena za uživanje kar takoj, za v solato in na še kakšen način, pa prav nič vas ne bo opekla.

 

 

KOPRIVA V PREHRANI

Že Stari Egipčani so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo potem prevzeli še Grki in Rimljani. Za prehrano svetujemo, da uporabite čim bolj mlade vršičke in liste koprive. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Če ste si vzeli dovolj časa in nabrali večjo količino, se vam koprive vsekakor splača posušiti in jih nato zmleti v prah ter dodajati jedem kot začimbo.

 

KUHANJE KOPRIV

Pri kuhanju kopriv bodite pozorni, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijete, saj bi tako zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Na kratko jih podušite, nekaj minut v vreli vodi in že jih lahko uporabite podobno kot npr. špinačo ali blitvo.

 

KOPRIVIN ČAJ

Tega še dandanes posebej starejši zelo cenijo. Priprava pa je sila enostavna:

Zavite liter vode, ga odstavite in potopite vanj šopek mladih kopriv. Pustite pokrito 10 min in odcedite. Takšen čas učinkovito odganja pomladno utrujenost in nerazpoloženje, pomaga pa tudi pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah. 

 

ZUNANJA UPORABA KOPRIV

Odlične so tudi za nego las, pomagajo proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh. Poparek iz kopriv pa je tudi odličen tonik za obraz. Pri težavah z zoženimi žilami in krči, kjerkoli po telesu, pomaga koprivna kopel. Prav tako pa so koprive koristne in uporabne za gnojenje in zaščito rastlin.

 

KOPRIVE VSEBUJEJO

Izstopa predvsem po vsebnosti kalcija (vsebuje ga do petkrat toliko kot kravje mleko) in magnezija, ki ga skoraj nobena divja, kaj šele gojena rastlina nima toliko kot kopriva. V njej je približno enaka količina železa kot v špinači, ob tem pa še vrsta drugih rudnin, vključno z mikroelementi. Vsebuje več beta karotena in vitamina C kot večina gojene zelenjave in niti drugih vitaminov ji ne manjka, tako kot ne različnih karotenoidov, flavonoidov, organskih kislin, fitosterolov, lektinov in drugih bioaktivnih snovi, med katerimi ne gre zanemariti vloge klorofila.

 

KOPRIVA TELESU PRINAŠA:

- boljše počutje
- močnejši imunski sistem
- boljšo in čistejšo kri
- krepkejše in bolj živahno ožilje
- bolj učinkovito presnovo
- bogatejšo črevesno floro
- telo brez odpadnih snovi presnove
- veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v naravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati! )
- manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
- boljše delovanje jeter in žolčnika
- zdrave telesne žleze.

Deli:

Družbena omrežja